Na vrh

Zbiranje prostovoljnih prispevkov

Objavljeno 15.05.2015, posodobljeno 22.11.2016

Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče.

Dovoljenje se izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo. Nepridobitni pravni osebi se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem oziroma drugem aktu določene dejavnosti.

Prosilci torej morajo vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za zbiranje prostovoljnih prispevkov na pristojni upravni enoti, ki pa mora vsebovati podatke o vložniku, razlog zbiranja prispevkov, obdobje (od/do) in točno območje zbiranja. K vlogi je potrebno priložiti nabiralne pole (ki jih upravna enota nato overi), na katerih mora biti izpisano ime nepridobitne pravne ali fizične osebe, hkrati pa morajo biti oštevilčene, podpisane in ožigosane. Nepridobitne pravne osebe morajo priložiti še kopijo temeljnega akta ali drugega akta, iz katerega je razvidna dejavnost. Kopije temeljnega akta pa ni potrebno priložiti na primer društvu, ki je vpisano v register društev pri upravni enoti, pri kateri vlaga zahtevo.

Upravna enota v dovoljenju določi način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Rok veljavnosti dovoljenja se določi glede na namen in način zbiranja prispevkov.

Dovoljenje ni potrebno, če se prostovoljni prispevki zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene ali če kakšen drug predpis določa drugačne pogoje za zbiranje prispevkov (na primeri Zakon o rdečem križu).

Določbe 5. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) varujejo ljudi pred nadlegovanjem z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in niso uporabne za sankcioniranje nabiranja oziroma pozivanja posameznikov, da podarijo prostovoljne prispevke po različnih medijih (na primer po telefonu, internetu, televiziji), saj element motenja javnega reda in miru ni prisoten v tolikšni meri kot pri neposrednem nabiranju prostovoljnih prispevkov od vrat do vrat, na ulici, po gostinskih lokalih, in podobno. Po razširjenem mnenju zbiranje prostovoljnih prispevkov na stojnicah (če ob tem posebej ne pozivaš mimoidočih, naj se ustavijo na stojnici) naj ne bi predstavljalo prekrška, zato tudi dovoljenje naj ne bi bilo potrebno. Za kršitev 5. člena ZJMR-1 gre predvsem v primeru klasičnega zbiranja prostovoljnih prispevkov po stanovanjskih hišah, blokih, poslovnih prostorih, če oseba nima dovoljenja. Vendar POZOR, Policija svetuje, da se vedno pridobi dovoljenje! Z dovoljenjem se tudi izognete argumentiranju vaše prisotnosti Policiji in tudi morebitnemu postopku zoper prejeti plačilni nalog.

Kdor torej zbira prostovoljne prispevke v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena ZJRM-1, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 50.000 tolarjev (tj. 104,32 EUR do 208,65 EUR). Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za takšno ravnanje kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev (tj. 417,29 EUR do 834,58 EUR). Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost pa se za takšen prekršek kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev (tj. 208,65 EUR do 417,29 EUR).

 

Vloga:

Za dovolitev nabiranja prostovoljnih prispevkov se plača upravna taksa v višini 22,66 EUR.

Spletni vir:

  • e-uprava: Izdaja dovoljenja za zbiranje prostovoljnih prispevkov

Pravni vir: