Na vrh

Zahteva za dostop do informacij javnega značaja

Objavljeno 30.04.2015, posodobljeno 06.05.2015

Zakon o dostopu informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa. Nahaja se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

V skladu z načelom transparentnosti se lahko vsakdo seznani z vsebino informacij javnega značaja, razen v primeru, da ne obstoji kateri od zakonsko določenih razlogov za zavrnitev dostopa.

Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko vloži vsakdo, pravne ali fizične osebe. ZDIJZ jih enotno imenuje prosilci. Za pridobitev informacije ni potrebno izkazati pravnega interesa, prav tako prosilcu ni potrebno navajati zakaj potrebuje določeno informacijo. Prosilci imajo pravico zahtevati od določenega organa, ki po njihovem mnenju razpolaga z informacijo, ki jo potrebujejo, da jim informacijo posreduje.

ZDIJZ omogoča vsakomur vložiti zahtevo za dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo:

  • državni organi,
  • organi lokalnih skupnosti,
  • javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava,
  • nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb ter
  • gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije in lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (vpliv je lahko neposreden ali posreden, in sicer s strani ene ali več oseb javnega prava skupaj).

Prosilec, ki želi pridobiti informacijo javnega značaja, mora ravnati skladno s postopkom, ki ga predvideva ZDIJZ. Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja lahko prosilec poda ustno ali pisno, vendar mu ZDIJZ odreka pravno varstvo, če zahtevo vloži ustno.

 

Ustna zahteva za dostop do informacije javnega značaja

Pri vložitvi ustne zahteve organ odloči ali bo zahtevi ugodil ali ne. Če odloči, da bo zahtevi ugodil, prosilcu nemudoma omogoči, da se seznani z vsebino zahtevane informacije tako, da jo da prosilcu v vpogled ali pa mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, mu mora organ omogočiti vpogled na tak način, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z vsebino zahtevane informacije. Postopek z ustno zahtevo je enostaven, saj je namenjen rutinskemu posredovanju vsakodnevnih informacij. Ne ureja na primer situacije, ko se prosilcu ustna zahteva zavrne, niti ne določa roka, v katerem mora organ odločiti o ustni zahtevi. Smiselno se zdi, da v primeru zavrnjene ustne zahteve prosilec vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Iz narave samega postopka ustne zahteve za dostop do informacije javnega značaja pa izhaja, da mora organ odločiti nemudoma.

 

Pisna zahteva za dostop do informacije javnega značaja

Če prosilec vloži pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, jo naslovi na tisti organ, za katerega meni, da razpolaga s to informacijo. Zahtevo lahko vloži tudi v elektronski obliki. Vsebovati mora:

  • navedbo organa, ki se mu pošilja,
  • osebno ime in firmo prosilca,
  • navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca,
  • naslov prosilca ali naslov zastopnika oziroma pooblaščenca.

Prosilec mora v zahtevi opredeliti še informacijo s katero se želi seznaniti ter določiti, na kakšen način želi biti z informacijo seznanjen. Opredeliti mora ali želi na primer elektronski zapis, vpogled, fotokopijo ali prepis. V zahtevi pa prosilec ni dolžan navesti utemeljitve svoje zahteve, kar pomeni, da ni zavezan izkazovati pravnega ali kakršnega koli drugega interesa, niti ni dolžan navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti. 

Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. V kolikor pa organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izvedbe delnega dostopa do informacije javnega značaja ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko podaljša rok za največ 30 delovnih dni. O podaljšanju roka, vključno z obrazložitvijo razloga za podaljšanje, je organ dolžan odločiti s sklepom, ki ga vroči prosilcu. Sklep je organ dolžan sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve. Zoper ta sklep ni pritožbe. Pomembna je zakonska domneva, da se zahteva šteje za zavrnjeno, če organ ne omogoči prosilcu dostopa v predvidenem roku ali če ne izda ali ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve.

V primeru, da prosilec vloži nepopolno zahtevo, mora organ prosilca pozvati, da jo v predvidenem roku dopolni. Če prosilec tega ne stori, organ zahtevo zavrže. Pri dopolnitvi zahteve zakon prosilcu zagotavlja ustrezno strokovno pomoč. Glede na to, da prosilec sam presodi, kateri izmed organov razpolaga z informacijo, ki jo želi, se lahko zgodi, da se zmoti in vloži zahtevo pri organu, ki te informacije nima in mu je zato ne more posredovati. ZDIJZ to situacijo ureja tako, da zaveže organ, ki zahtevo prejme in zanjo ni pristojen, da odstopi zahtevo tistemu organu, ki z zahtevano informacijo razpolaga. O odstopu zahteve mora obvestiti prosilca.

Če pristojni organ zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izdaja posebne upravne odločbe, ampak napravi uradni zaznamek. Če pa zahtevo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del je tudi obrazložitev izreka in pravni pouk. Tako se prosilcu omogoči, da proti odločitvi organa vloži pravno sredstvo. Če organ prosilcu ugodi, mu mora nemudoma omogočiti dostop do želene informacije. V kolikor je zahtevana informacija varovana po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) je mogoče izvesti dostop do informacije javnega značaja le tako, da se da prosilcu na vpogled.

Prosilec lahko pri vpogledu tudi ugotovi, da mu ni bila posredovana prava informacija, katero je navedel v zahtevi za dostop. V takem primeru lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo, ki jo je navedel v zahtevi. O tem mora organ odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 3 dni.

Zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil in zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec po ZDIJZ pravico do pritožbe. O pritožbi zoper navedena pravna akta odloča poseben organ, to je informacijski pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja. Informacijski pooblaščenec pri odločanju o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi in sklepu o zavrženju odloča po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zoper odločbo pooblaščenca je mogoče sprožiti upravni spor. Informacijski pooblaščenec tako deluje kot drugostopenjski oziroma pritožbeni organ. To v praksi pomeni, da mora prosilec v skladu z ZDIJZ najprej informacijo zahtevati od zavezanca (pristojnega organa). Šele ko in če zavezanec izda zavrnilno odločbo lahko prosilec vloži pritožbo informacijskemu pooblaščencu.

Opozori je potrebno še, da takse ni, vendar pa organ, od katerega se zahteva informacija javnega značaja lahko zaračuna materialne stroške, ki nastanejo pri posredovanju informacij javnega značaja (prepis, fotokopija, elektronski zapis), če ti presežejo 10 evrov. Vsak organ lahko določi cenik materialnih stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Najvišje cene materialnih stroškov so določene z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba). V primeru, da se poda zahteva za informacije javnega značaja v večjem obsegu (če bi materialni stroški presegali 83,46 evrov), lahko organ zahteva vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij.

 

Obrazci za vložitev zahtev in pritožb

Tu najdete obrazce za vložitev zahtev in pritožb, ki vam bodo v pomoč pri uresničevanju vaših pravic na podlagi ZDIJZ:

Tu se nahaja vzorec obvestila o zavrnitvi zahteve za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava: Vzorec obvestila o zavrnitvi zahteve za zavezance po 1. a členu ZDIJZ.

 

Kaj se zna v praksi zgoditi?

Kot smo že navedli lahko organ, od katerega se zahteva informacija javnega značaja zaračuna materialne stroške, ki nastanejo pri posredovanju informacij javnega značaja. V praksi se zna zgoditi da dobite od organa Nalog za izstavitev račun za stroške posredovanja informacij javnega značaja v vrtoglavih zneskih več sto evrov. Te zneske organi opravičujejo s postavko "Obiranje in priprava dokumentov", katere višino opravičujejo z velikim številom vloženega dela, jo tako izražajo v urah dela in ceni na enoto. V tovrstnem primeru se pritožite na Informacijskega pooblaščenca, ki bo najverjetneje račun odpravil in samodejno odločil o stroških posredovanja infromacij, ki bodo sedaj znižani na par deset evrov na račun te postavke. Zaračunavanje stroškov ne sme biti arbitrarno in v celoti odvisno od individualnih sposobnosti javnih pooblaščencev, zaposlenih pri določenem organu, oziroma organizacije dela samega organa zavezanca. Prosilec namreč ne more in ne sme biti tisti, ki bo nosil breme slabe organizacije dela organa in posledično dolgotrajnega procesa iskanja in posredovanja zahtevanih informacij javnega značaja. K posredovanju informacij javnega značaja je namreč zavezan organ kot celota, pri čemer ni pomembno katera organizacijska enota razpolaga z zahtevanimi informacijami. Morebitno pomankljivo sodelovanje med notranjimi organizacijskimi enotami, ki lahko botruje k povišani postavki, zagotovo ne more biti podlaga za zaračunavanje visokih stroškov prosilcu. Organ je namreč dolžan, v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, omogočiti prosilcu, da čim lažje zavaruje in uveljavi svoje pravice. V konkretnem primeru to pomeni, da prosilcu omogoči dostop do zahtevane informacije s čim nižjimi stroški.

Vsak posamezen organ sicer lahko v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za stroške, ki niso našteti v splošnem stroškovniku, sprejme svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu z 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Poleg navedenaga je organ dolžan prosilca opozoriti tudi na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanja informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ).

Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede sprejema, potrditve in objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine postavke. Drugi odstavek 34. člena ZDIJZ določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. iz dikcije navedene določbe izhaja, da se lahko materialni stroški (kamor sodijo tudi stroški dela) prosilcu zaračunajo le, kadar organ prosilcu posreduje zahtevane dokumente v obliki fotokopije. V nasprotnem primeru organi ni upravičen zaračunati tovrstnih stroškov.

 

Spletni viri:

Pravni viri: