Na vrh

Ali mora občina upoštevati naše pobude?

Objavljeno 20.02.2015

Delovanje občin ureja Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni svet. Župan in občinski svet so izvoljeni funkcionarji v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah (ZLV). So predstavniki svojih občanov in bi naj zastopali njihove interese. V ta namen so izvoljeni in v ta namen jim je ta vloga prepuščena.

Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so po zakonodaji določene in to so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. To so oblike, ki se morejo upoštevati. Seveda pa je v luči dobrega sodelovanja, če se prisluhne vsaki pobudi občanov.

Občani na zboru v skladu z zakonom ali statutom občine obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo.

S statutom občine se predpišejo:

  • zadeve, ki jih obravnavajo občani na zboru, o njih oblikujejo svoja stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali o njih odločajo,
  • način vložitve zahteve in postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo volivci,
  • način sklica zbora občanov,
  • število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve veljavno sprejete,
  • kako sprejeta stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zavezujejo občinske organe in
  • druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora občanov ter za uveljavljanje njihovih stališč, predlogov, pobud, mnenj in odločitev.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se vrnemo k občinskim organom, pa je potrebno omeniti, da lahko občinski svet (ali metni svet) ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. V kolikor posredujete vaše pobude odborom občinskega sveta, lahko ti potem dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Na vsaki seji sveta je tudi predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov občinskega sveta (kot je recimo določeno v Poslovniku Občinskega sveta Občine Ruše) oz. mestnega sveta (kot je recimo določeno v Poslovniku Mestnega sveta Mestne občine Maribor). Ne morete pa zahtevati, da se nekaj uvrsti na dnevni red obravnavanja občinskega sveta.

Kot Stičišče nevladnih organizacij Podravja priporočamo da se predlaga županu (ali županji) ustanovitev komisije za nevladne organizacije. Namreč župan lahko ustanavlja in imenuje komisije za določena področja iz svoje pristojnosti (35. čl. Statuta Mestne občine Maribor) kot svoja posvetovalna telesa. Prav tako lahko župan v Rušah ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti (34. čl. Statuta Občine Ruše).

Na našo pobudo je recimo bila v letu 2011 ustanovljena Komisija za razvoj NVO v Mestni občini Maribor, ki deluje kot županovo posvetovalno telo. V Komisiji, ki šteje 9 članov sodelujejo 4 predstavniki MOM, enako število predstavnikov NVO in predstavnik Regionalnega stičišča NVO v Podravju. Naloge Komisije so (IV. člen Sklepa o ustanovitvi Komisije):

  • oblikovanje in posredovanje predlogov nevladnih organizacij lokalnim oblastem, zlasti na področju oblikovanja javnih politik in ukrepov, ki vplivajo na razvoj in delovanje nevladnih organizacij,
  • dajanje pobud in predlogov za urejanje problematike nevladnih organizacij,
  • informiranje javnosti o aktivnostih in problematiki nevladnega sektorja.

Več na naši podstrani.

 

Statut Mestne občine Maribor povzema (kot primer mestne občine):

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so organi mestne občine, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ mestne občine meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v mestni občini kot ožji deli mestne občine ustanovljene mestne četrti in krajevne skupnosti.

Mestne četrti in krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

  • dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov mestne občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
  • sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja  gospodarskih javnih služb,
  • dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
  • dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
  • dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
  • predlagajo programe javnih del,
  • sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
  • oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu mestne občine,
  • dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
  • seznanjajo pristojni organ mestne občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
  • organizirajo in sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
  • spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
  • sodelujejo s pristojnimi organi na področju varnostne preventive,
  • dajejo mnenje k odločitvam o razpolaganju s premoženjem mestne občine, ki je krajevnim skupnostim in mestnim četrtim dano v upravljanje za opravljanje njihovih nalog.

Svet krajevne skupnosti oziroma svet mestne četrti odloča o nalogah, ki so v skladu s tem statutom naloge mestne četrti in krajevne skupnosti. Svet tudi:

  • obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti oziroma mestne četrti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
  • daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov mestne občine, 
  • sprejema odločitve o uporabi sredstev mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.                                              

Tudi Statut občine Ruše povzema slednje (kot primer občine):

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

Prav tako ima Občina Ruše določene krajevne odbore. Krajevni odbori so posvetovalna telesa, ki s svojimi mnenji, pobudami in predlogi sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, ki se nanašajo na območje krajevnega odbora in zadevajo pravice krajanov na njihovem območju. Stališča, mnenja, pobude in predlogi krajevnih odborov za občinski svet in župana sicer niso zavezujoči.

 

Pravni viri: