Na vrh

Opravljanje javnih služb

Objavljeno 13.05.2015

Pravnemu režimu javne službe so podvržene dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo za družbo eksistenčno pomembne dobrine.[1] Gre za dejavnosti, ki imajo javni značaj ter omogočajo normalno funkcioniranje in obstoj družbene ureditve. Predstavljajo zbir vseh dejavnosti, ki so neizogibne za delovanje in razvoj.[2]

Kriteriji za javno službo so:

  • da gre za zagotavljanje dobrin, ki jih ni mogoče zagotavljati samo po tržnih zakonitostih,
  • da gre za dobrine, ki so nujno potrebne za uporabnike in družbeno skupnost v celoti,
  • da morajo biti nekatere dobrine zagotovljene vsem ljudem glede na njihov položaj,
  • da gre za dejavnost, ki nujno zahtevajo stalno in kontinuirano opravljanje.[3]

Javne službe se opravljajo v okviru posebne pravne ureditve. Na področju negospodarskih dejavnosti jih opravljajo javni zavodi, na področju gospodarskih dejavnosti pa režijski obrati, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in drugi izvajalci, ki imajo koncesijo za izvajanje javne službe. Pogoje za izvajanje javnih služb določa država, ki izvaja tudi nadzor nad izvajanjem, s katerim varuje interes.[4]

Kot temeljne oblike izvajanja dejavnosti javnih služb se pojavljajo država oziroma lokalne skupnosti, ki izvajajo dejavnosti v okviru lastne organizacije, neodvisne organizacije v lasti države ali lokalnih skupnosti ali fizične in pravne osebe zasebnega prava, ki jih država oziroma lokalna skupnost podeli izključno pravico izvajanja dejavnosti javne službe.[5]

Država oziroma lokalna skupnost lahko izvajanje gospodarskih oziroma negospodarskih javnih služb ustanovi neodvisne organizacije. Tako lahko za izvajanje javnih služb ustanovi javno podjetje ali javni zavod, za izvajanje negospodarskih javnih služb pa javni zavod. Lahko pa podeli izključno pravico izvajanja dejavnosti javne službe fizični ali pravni osebi zasebnega prava in sicer tako, da podeli koncesijo (za gospodarske in negospodarske javne službe) ali vlaga javni kapital v dejavnost oseb javnega prava (za gospodarske javne službe).[6]

S predpisi država (in širše ali ožje skupnosti) določajo standarde, s katerimi se zagotavlja kvaliteta storitev in dobrin.[7]

 

GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb določa Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)[8]. Lahko so obvezne in izbirne. Obvezne gospodarske javne službe se določijo z zakonom. Ne glede na način izvajanja gospodarske javne službe režim dejavnosti ureja država oziroma lokalna skupnost. ZGJS predvideva izdajo posebnega predpisa, tj. uredbo vlade ali odlok lokalne skupnosti o načinu opravljanja, s katerim se uredijo pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, viri financiranja, pravice in obveznosti posameznikov in položaj infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe.

ZGJS določa, da se njegove določbe uporabljajo, če s posebnim zakonom posamezna vprašanja niso drugače urejena.[9]

 

NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Oblike izvajanja negospodarskih javnih služb ureja Zakon o zavodih (ZZ)[10]. Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Zavodi so pravne osebe.[11]

 

KONCESIONIRANA JAVNA SLUŽBA

Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnosti osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. Postopek za podelitev koncesije je dokaj zapleten. Najprej mora koncedent (tj. država) sprejeti akt o načinu izvajanja javne službe. V tem aktu naj bi bila že vnaprej sprejeta odločitev, da se neka gospodarska javna služba opravlja kot koncesionirana.

Aktu o načinu izvajanja javne službe sledi koncesijski akt, s katerim se ustanovi koncesija (v kolikor se je država oziroma lokalna skupnost odločila za koncesijo). S tem aktom se določi predmet in pogoji opravljanja gospodarske javne službe za posamezno koncesijo. O izbiri koncesionarja odloči koncedent z upravno odločbo. Z izbranim koncesionarjem sklene koncedent koncesijsko pogodbo (pisno). S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo, v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo. Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo. Koncesijska pogodba pa preneha po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, z odpovedjo, če je bila sklenjena za nedoločen čas ali z razdrtjem. Koncedent lahko odvzame koncesijo, če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji.

Koncesijska pogodba se lahko prenese le, če je prenos predviden v koncesijski pogodbi v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je prenos možen samo z dovoljenjem koncedenta.[12]

 

Literatura:

  • Grafenauer Božo, Brezovnik Boštjan, Javna uprava, Pravna fakulteta, 2006, Maribor
  • Brezovnik
    Boštjan, Izvajanje javnih služb in javno-zasebno partnerstvo, Inštitut
    za lokalno samoupravo in javna naročila, 2008, Maribor

Pravni viri:

 


[1] Povzeto po B. Grafenauer, B. Brezovnik, Javna uprava, Pravna fakulteta, 2006, Maribor, str. 210.

[2] Prav tam, str. 54.

[3] Prav tam, str. 55.

[4] Prav tam, str. 55-56.

[5] Prav tam, str. 288.

[6] Prav tam, str. 288.

[7] Prav tam, str. 286.

[8] Uradni list RS, št. 32/199330/1998 - ZZLPPO, 127/2006 - ZJZP, 38/2010 - ZUKN, 57/2011.

[9] Povzeto po B. Grafenauer, B. Brezovnik, Javna uprava, Pravna fakulteta, 2006, Maribor, str. 229-230.

[10] Uradni list RS - stari, št. 12/1991, Uradni list RS/I, št. 17/1991 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/1992 - ZVDK, 13/1993,66/199366/199345/1994 - odl. US, 8/199631/2000 - ZP-L, 36/2000 - ZPDZC, 127/2006 – ZJZP.

[11] Pozveto po B. Grafenauer, B. Brezovnik, Javna uprava, Pravna fakulteta, 2006, Maribor, str. 236.

[12] Prav tam, str. 232-234.