Na vrh

Ustanovitev društva

Objavljeno 11.05.2015, posodobljeno 17.11.2016 in 22.11.2016

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji, skladno z Zakonom o društvih (ZDru-1), ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva.

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe. Ne glede na navedeno pa gospodarska družba ne more ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost. Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva.

Zahtevo za registracijo društva oziroma podružnice tujega društva poda zastopnik društva oziroma zastopnik podružnice tujega društva.

Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev, ustanovljeno pa je že prej, vendar lahko deluje samo interno. O pritožbah zoper odločbe upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve.

Vlogo za registracijo društva poda zastopnik ali oba zastopnika društva, kadar imata skupno pooblastilo za odločanje, pri upravni enoti, na območju katere ima društvo sedež.

Vlogi za registracijo mora društvo priložiti:

  • zapisnik ustanovnega zbora (naj vsebuje tudi sklep o izvolitvi prvega zastopnika),
  • en izvod temeljnega akta (lahko oddate dva izvoda, v kolikor želite en izvod dobiti vrnjen z žigom upravne enote),
  • seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi,
  • dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva,
  • odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva (kot sklep v zapisniku ustanovnega zbora),
  • naslov sedeža društva (lahko kot sklep v zapisniku ustanovnega zbora),
  • osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča in način zastopanja ter meje pooblastil za zastopanje, kadar društvo določi dva zastopnika,
  • podatek o dejavnostih društva in predlog za glavno (nepridobitno) dejavnost.

TEMELJNI AKT mora določati:

  • ime, skrajšano ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja) ter morebitnih podružnic:

Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo. Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje, klub ali družina. V imenu mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva (npr. športno društvo). Ime društva ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje. Za dodatno sestavino imena ne velja določba prvega odstavka 10. člena ZDru-1, ki se nanaša na uporabo jezika, če:

  • je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti; 
  • gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo, oziroma tujega društva, ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji; 
  • gre za osebno ime osebe iz petega odstavka tega člena; 
  • gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza; 
  • gre za domišljijsko poimenovanje, ali  
  • gre za mrtvi jezik.

Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija. Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.

Društvo lahko določi tudi skrajšano ime društva, za katero veljajo določbe, ki se nanašajo na ime društva. Označba, ki nakazuje na dejavnost društva ni obvezna sestavina skrajšanega imena društva.

Za izbrani kraj poslovanja se navede le kraj poslovanja, ni potrebno navajati točnega naslova. Kraj, ulico in hišno številko boste navedli v Vlogi za registracijo.

  • namen in cilje delovanja društva:

Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni. Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.

Namen društva naj bo v skladu z označbo v imenu društva, ki nakazuje na dejavnost društva. Namen in cilje društva društvo uresničuje z dejavnostmi oziroma nalogami društva.

  • dejavnost oziroma naloge društva:

Glavna nepridobitna dejavnost (se navede v Vlogi za registracijo društva) naj bo v skladu označbo v imenu društva, ki nakazuje na dejavnost društva. Sicer društvo ni omejeno s številom in raznovrstnostjo nepridobitnih dejavnosti, s katerimi se želi ukvarjati. Čeprav izberete recimo šport za glavno nepridobitno dejavnost in imate tako ime npr. "športno društvo x", se lahko še vedno ukvarjate recimo s kulturo.

Društvo lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost, vendar pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa področna zakonodaja. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.

Pridobitno dejavnost morate navesti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) s petmestno številčno oznako in nazivom. SKD je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (registri, evidence, podatkovne baze ipd) ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni. AJPES enoti poslovnega registra določi šifro dejavnosti v skladu s SKD pri vpisu v Poslovni register Slovenije oziroma spremembi, in sicer na podlagi podatkov, ki jih prejme od upraven enote.

  • pogoje in način včlanjevanja ter prenehanje članstva:

Združevanje v društva je prostovoljno. Vsakdo lahko postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Kdor izpolnjuje določenim pogojem društva za članstvo, se v članstvo mora sprejeti. Delovanje v društvu pa ni samoumevno, da je to na osnovi prostovoljstva - določite načine delovanja in se pozanimajte o področnih zakonodajnih obveznostih (prostovoljstvo, zaposlitev, civilne pogodbe).

Članstvo v društvu je osebno. Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

  • pravice in obveznosti članov:

Po vaši presoji. Tukaj opozorimo zgolj na določbo da delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva, ki mora biti zagotovljena tako pri odločanju o upravljanju društva, kakor tudi pri udejstvovanju v dejavnostih društva. Enakopravnost članov pa ne pomeni njihove popolne enakosti. Neenakost lahko izhaja iz različnosti članstva društva. (Kokalj V., Zakon o društvih (ZDru-1): s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006,  str. 29-30)

  • način upravljanja društva:

Člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic društva, sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom. Zakon sicer določa, da zbor članov (v praksi velikokrat poimenovan tudi skupščina) sestavljajo vsi člani. Hkrati pa omogoča da je zbor članov sestavljen iz predstavnikov. V društvu z velikim številom članov, ki deluje na območju cele države ali celo v tujini in katerega člani živijo v različnih krajih, pa je tudi sprejemanje najpomembnejših odločitev na zboru vseh članov organizacijsko težko izvedljivo in povezano z nesorazmernimi stroški, ne samo az društvo, temveč tudi za za člane. takšna društva zato lahko oblikujejo delne zbore članov po ožjih območjih, kjer društvo deluje in kjer živijo člani, ali glede na dejavnost, ki povezuje posamezne skupine članov (notranje organizacijske enote). Delni zbori sprejemajo odločitev o vprašanjih, o katerih odloča zbor članov, ter določajo predstavnike, ki odločitve delnih zborov zastopajo na zboru (predstavnikov) vseh članov. Takšen način odločanja je smiselno uveljavljen pri odločanju zborov članov v zvezah društev, v katerih člani zveze, torej posamezna društva, podobno soodločajo o določenih najpomembnejših vprašanjih (Kokalj V., Zakon o društvih (ZDru-1): s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 89-90).

Če v temeljnem aktu (v praksi poimenovan statut, tudi pravila) ne določite drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva. Prav tako če temeljni akt ne določa drugače, se šteje, da je organ društva sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.

Zakonodajna obveznost je imeti zastopnika in zbor članov.  Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov.

Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.

S temeljnim aktom društvo določi način sodelovanja mladoletnih članov društva pri upravljanju društva ter njihove posebne pravice in dolžnosti.

  • zastopanje društva:

Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom (zastopnik društva, tudi predsednik). Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje.

Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva. Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Zastopnik društva mora biti voljen. Prvega zastopnika izvolijo ustanovitelji na ustanovnem zboru.

Ne glede na dejstvo kako določite odgovornost, za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem. V tovrstnih primerih za obveznosti društva solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.

  • financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva:

Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice. Viri financiranja so lahko zgolj tisti, ki jih imate taksativno kot take navedene v temeljnem aktu. Če recimo nimate določenih sponzorskih sredstev, potem jih ne smete sprejeti.

Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu.

Nadzorno funkcijo se dodeli zboru članov ali nadzornemu odboru.

  • način zagotavljanja javnosti dela društva:

Po vaši presoji. Javnost se lahko zagotavlja z elektronskimi novicami, tiskanimi novicami, tiskovnimi konferencami, ipd. Naj se določi tudi odgovorna oseba za zagotavljanje javnosti (večinoma zastopnik).

  • način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta:

Potrebno je navesti kateri organ je odgovoren za sprejemanje sprememb in dopolnitev temeljnega akta (večinoma zbor članov) in potrebno je navesti način sprejemanja teh sprememb in dopolnitev. Društva velikokrat tukaj določijo višjo kvalificirano večino za sprejemanje sprememb in dopolnitev temeljnega akta. Torej če je določena navadna večina za sprejemanje ostalih sklepov organa, se lahko za sprejemanje sprememb in dopolnitev temeljnega akta določi recimo višja dvotretjinska večina.

Če društvo spremeni ime, skrajšano ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe. Enak rok je določen tudi za vložitev zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo oziroma registracijo pripojitve društva.

  • način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru:

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

Društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva. V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.

POMEMBNO je, da ne hitete s pisanjem vsebine in sprejemanjem temeljnega akta. In nikakor ne kopirajte vsebine iz temeljnih aktov drugih društev. Premislite o vsaki določbi, saj tudi v društvih znajo nastati spori, ki so marsikdaj težko izvensodno rešljivi, ravno zaradi pomankljivih določb temeljnega akta.

 

Pristojni organi:

Za politiko in razvoj: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo

Za izvajanje: upravne enote

Pritožbeni (nadzorstveni): Ministrstvo za notranje zadeve; Inšpektorat RS za notranje zadeve; Davčna uprava RS; Agencija za javnopravne evidence in storitve - AJPES; Tržni inšpektorat RS

Vloge:

Registracija društva, podružnice tujega društva in zveze društev (strošek vloge je 31,72 EUR)

Vloga za registracijo spremembe imena, skrajšanega imena, sedeža, temeljnega akta, naslova sedeža ali zastopnika društva/zveze društev oziroma podružnice tujega društva (strošek vloge je 27,20 EUR)

Kot zanimivost za nadaljnje poslovanje, si preberite članek CNVOS-a Pridobitev statusa v javnem interesu.

Spletni viri:

Pravni viri: