Na vrh

Značilnosti društev

Ustvarjeno januar 2010

Kaj je društvo?

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresničevanja skupnih interesov.

Nameni in cilji društva?

Društvo si samo določi namen, cilje, dejavnost oz. naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva.

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno.

Združevanje v društva je prostovoljno. Vsakdo lahko postane član društva pod določenimi pogoji, ki so določeni v temeljnem aktu. Delovanje temelji na enakopravnosti članstva.

Ali obstajajo kakšne omejitve, kakšnega društva ni dovoljeno ustanoviti?

Zakon prepoveduje ustanovitev društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na:

  • nasilno spremembo ustavne ureditve
  • izvrševanje kaznivih dejanj
  • spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti
  • razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti
  • spodbujanje k nasilju ali vojni

Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost. Tudi delovanje takšnega društva ni dovoljeno.

Temeljni akt?

Društvo mora imeti temeljni akt (v praksi večinoma imenovan statut), ki mora biti v skladu z Zakonom o društvih in ostalim pravnim redom RS.

Ključne stvari, ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje:

  • ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
  • namen in cilje delovanja društva;
  • dejavnost oz. naloge društva;
  • pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
  • pravice in obveznosti članov;
  • način upravljanja društva;
  • zastopanje društva;
  • financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
  • način zagotavljanja javnosti dela društva;
  • način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
  • način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

Društvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja pomembna za upravljanje in delovanje društva. Potrebno pa je vedeti, da je potrebno vse spremembe temeljnega akta registrirati pri krajevno pristojni upravni enoti. Zatorej je boljše v status pisati zakonski minimum in ostala vprašanja urediti v pravilnikih, ki za razliko lahko obveljajo takoj, ko jih sprejmejo organi društva.

Pravna osebnost in zastopanje?

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev. Društvo zastopa zastopnik društva, ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba.

Odgovornost?

Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost), če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva.

Solidarna odgovornost je določena za fizične in pravne osebe, ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.

Omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi za:

  • zveze društev,
  • društva, ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju RS, če zakon zanje ne določa drugače.

Tuje društvo lahko namreč pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z določili Zakona o društvih ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi za tuja podjetja.

Ustanovitev društva?

Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. Pri tem je potrebno vedeti, da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, ki bi imelo v temeljnem aktu določeno dejavnost, ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.

Ustanovitev društva poteka tako, da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi, temeljni akt (statut), izvolijo zastopnika in nato dosežejo vpis v register društev.

Ime društva?

Ustanovitelji morajo pri imenu društva upoštevati zakonsko določene omejitve. Ime društva je lahko namreč samo v slovenskem jeziku (ne velja za dodatno sestavino). Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz. v madžarskem jeziku).

Ime se mora razlikovati od drugih, ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo. Ime društva mora vsebovati besedo društvo, združenje, družina ali klub. V imenu društva mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva, lahko pa ima tudi dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje.

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija, omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, druge pravne osebe, ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe).

Društvo mora uporabljati le registrirano ime.

Članstvo v društvu?

Članstvo v društvu je osebno. Pravna oseba je lahko član društva, v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba.

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7. leta in od dopolnjenega 7. do dopolnjenega 15. leta starosti.

Upravljanje društva?

Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oz. zastopniku društva na način, ki je določen s statutom. Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic. Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu.

Organi društva?

Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop. Tako vsebuje zgolj določbo o tem, da ima društvo »zbor članov«, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Skliče se enkrat letno, v kolikor statut društva ne določa drugače. Lahko pa ga kadarkoli med letom skliče tudi  petina vseh članov društva.

Drugih organov zakon ne ureja, jih pa predvideva. Zato pravi, da mora društvo, v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ, zanj določiti sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oz. imenovanja in razrešitve članov.

Sklepčnost organa je podana takrat, ko je navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih. Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino.

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.

Statusno preoblikovanje društva?

Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu. Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev. Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz. pripojenih društev.

Zveza društev?

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev. Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev.

Registracija društva?

Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota, na območju katere je sedež društva. Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo, v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje, da umika zahtevo. O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve. Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register.

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so:

  • zapisnik ustanovnega zbora;
  • temeljni akt (v dveh izvodih);
  • seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe: osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov; za pravne osebe: naziv, identifikacijska številka, sedež, osebno ime zastopnika) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;
  • dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;
  • odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;
  • naslov sedeža društva;
  • podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov), načinu zastopanja ter mejah pooblastil za zastopanje;
  • podatke o dejavnostih, ki jih bo opravljalo;
  • predlog za glavno dejavnost društva.
  • za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev.

Premoženje društva in finančno poslovanje?

Premoženje društva sestavljajo:

  • denarna sredstva – članarina, darila, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva, sponzorska sredstva in iz drugih virov,
  • nepremičnine in premičnine,
  • materialne pravice.

Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane, zato je vsaka delitev med člane nična.

To ne pomeni, da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov. Pomeni pa, da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva, določenih v temeljnem aktu.

Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti, se takšno dejanje obravnava kot prekršek, ki se kaznuje z globo.

Pridobitna dejavnost?

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.

Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb:

  • kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig,
  • revidiranje,
  • roke za predložitev letnega poročila,
  • kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila.

Društvo mora:

  1. voditi poslovne knjige – na način, ki omogoča izkaz podatkov, potrebnih za sestavo letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida,
  2. pripraviti letno poročilo o poslovanju – sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe. Društvo, ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva, mora zagotoviti najmanj konte, ki jih določi v skladu s kontnim okvirom. Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz. Slovenskih računovodskih standardih (SRS 33).

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer, da društva, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih.

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov (SRS 33). Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah. Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig.

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31. marca tekočega leta. Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon evrov, mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor.

Pod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu.

Prenehanje društva?

Društvo preneha:

  • po volji članov,
  • s spojitvijo z drugimi društvi,
  • s pripojitvijo k drugemu društvu,
  • s stečajem,
  • na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja
  • in po samem zakonu.

Prenehanje po volji članov društva?

Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva. Sklep mora vsebovati določilo o društvu, zavodu, ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne, pripade lokalni skupnosti po sedežu društva).

Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo v proračun. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev. Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva. Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog, vročanje in obveščanje državnih organov, lahko pa tudi na drug običajen način. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave, sicer bo izdana odločba o izbrisu. V primeru prijave terjatve upnika, UE prekine postopek in upniku naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo.

Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo, pa zakon predvideva stečaj društva.

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu.

 

Zakonodaja:

Vir: Pravni vidiki delovanja NVO (e-priročnik)