Na vrh

Značilnosti zavodov

Ustvarjeno januar 2010

Kaj je zasebni zavod?

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določa Zakon o zavodih in akt o ustanovitvi.

Namen in cilji zavoda?

Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Katere dejavnosti bo zavod opravljal, je odločitev ustanovitelja.

Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (na podlagi koncesije). Tak zavod ima glede opravljanja javne službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega zavoda (zavod s pravico javnosti).

Pravna osebnost in zastopanje?

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register.

Zavod zastopa njegov direktor.

Odgovornost?

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor.

Ustanovitev zasebnega zavoda?

Zasebni zavod lahko ustanovijo domače in/ali tuje fizične in/ali pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji.

Ustanovitev poteka tako, da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register. Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu.

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda.

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje:

  • ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja,
  • ime in sedež zavoda (sedež je v kraju, kjer ima sedež poslovodni organ),
  • dejavnosti zavoda (namen!!!),
  • določbe o organih zavoda,
  • sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela,
  • vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda,
  • način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda,
  • pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu,
  • določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda,
  • medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda,
  • druge določbe v skladu z zakonom.

Če zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo.

Vpis v sodni register?

Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod, ki je pravna oseba, njegova organizacijska enota, ki ima pooblastila v pravnem prometu, in skupnost zavodov z naslednjimi podatki:

  • ustanovitev, statusne spremembe in prenehanje,
  • podatki, ki so pomembni za pravni promet: ime in sedež, dejavnosti, pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu, imena oseb, ki so pooblaščene za zastopanje, in obseg njihovih pooblastil, ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja, odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda, datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki, določeni z zakonom.

Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam.

Podatki, vpisani v sodni register, so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ime zavoda?

Ime zavoda mora vsebovati označbo, ki se nanaša na dejavnost zavoda, in sedež zavoda. Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi:

  • ime ustanovitelja;
  • ime republike, občine ali mesta, vendar le z dovoljenjem pristojnega organa, če ustanovitelj zavoda ni republika, občina ali mesto;
  • ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti, vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev;
  • znak ali grafična oblika imena,

Zavod lahko ima tudi skrajšano ime, vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register. Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime, vpisano v sodni register.

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja.

Varstvo imena?

V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov, ki opravljajo enako dejavnost.

Če dvoje ali več zavodov, ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča, priglasi za vpis v register enako ime, ima pravico do vpisa tega imena zavod, ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register.

Zavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje, ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom. Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju, zoper katerega se zahteva varstvo imena, lahko pa tudi na povrnitev škode, ki je zavodu nastala.

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva, ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja, zoper katero se zahteva varstvo, vpisano v sodni register.

Splošni akti zavoda?

Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še:

  • statut oz. pravila zavoda (v nadaljevanju: statut)

S statutom se ureja organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi. Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja.

  • drugi splošni akti

Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda, v skladu s statutom.

Druge splošne akte sprejme svet zavoda, če ni s statutom določeno, da jih sprejme direktor.

Dejavnost?

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti. Dejavnost je lahko tudi gospodarska, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje, dokler pristojni organ ni izdal odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti, pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji.

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja.

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.

Organizacija zavoda?

Organizacija zavoda se določi s statutom.

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote.

S statutom zavoda je lahko določeno, da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu. Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda.

Organi zavoda?

Organi zavoda so:

  • svet zavoda (kolegijski organ upravljanja): predstavniki ustanovitelja, delavcev zavoda in uporabnikov oz. zainteresirane javnosti,
  • direktor (poslovodni organ zavoda),
  • strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda),
  • strokovni svet.

Svet zavoda?

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda.

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Njegova sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda.

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda, izdajo splošnih aktov (statut!) in nadziranjem dela direktorja. V skladu z Zakonom o zavodih svet zavoda:

  • sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda,
  • sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje,
  • določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda,
  • predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
  • daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in
  • opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom določene zadeve.

Direktor?

Direktor je poslovodni organ zavoda, ki:

  • organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija),
  • predstavlja in zastopa zavod in
  • je odgovoren za zakonitost dela zavoda.

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni.

Imenovanje in razrešitev:

Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje:

  • ustanovitelj ali
  • svet zavoda, če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen, vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi, direktorja soglasje ustanovitelj, če z zakonom ni drugače določeno.

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike, občine ali mesta, če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta.

Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, po postopku, natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35., 36., 37. člen). Imenovan je lahko, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda, in sicer za dobo štirih let, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Predčasna razrešitev:

Pristojni organ je dolžan razrešiti direktorja:

  • če direktor sam zahteva razrešitev,
  • če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
  • če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
  • če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev.

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču.

Strokovni vodja in strokovni svet?

Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena. V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda. Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij.

Strokovni vodja?

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja, če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi.

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe od 33. do 39. člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja, od pogojev za izvolitev dalje).

Strokovni svet?

Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Njegove naloge so:

  • obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda,
  • odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali pravilih zavoda,
  • določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda,
  • daje svetu, direktorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge.

Premoženje zavoda in upravljanje?

Zavod pridobiva sredstva za delo:

  • iz sredstev ustanovitelja,
  • s plačili za storitve,
  • s prodajo blaga in storitev na trgu in
  • iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Nadzor?

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi.

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije.

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi.

Statusne spremembe?

Ustanovitelj lahko odloči, da se zavod pripoji drugemu zavodu, da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov.

Ustanovitelj lahko odloči, da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod.

Ustanovitelj lahko odloči, da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje.

Povezovanje zavodov?

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev.

Zadeve, ki jih opravlja skupnost zavodov, organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili.

Skupnost zavodov je pravna oseba, če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določeno.

Zavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja, če tako določa zakon.

Prenehanje zavoda?

Zavod preneha:

  • če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)),
  • če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, pa v roku, določenem z izrečenim ukrepom, ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP),
  • če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP),
  • če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov,
  • če se organizira kot podjetje,
  • v drugih primerih, določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi.

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda.

Zakonodaja:

Vir: Pravni vidiki delovanja NVO (e-priročnik)