Na vrh

Značilnosti ustanov

Ustvarjeno januar 2010

Kaj je ustanova?

Ustanova je na določen namen vezano premoženje.

Namen ustanove?

Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen. Krog oseb, ki pridejo v poštev kot koristniki, je omejen, vendar ne poimensko določen.

Kaj je fundacija?

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo. V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše – v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe, ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr. društva, zadruge, zavodi).

Pravna osebnost in zastopanje?

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava. Pravno subjektiviteto pridobi, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi.

Ustanovo zastopa njena uprava oz. predsednik uprave v obsegu, določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom.

Organ, pristojen za ustanove?

Organ, pristojen za ustanove, je ministrstvo, v katerega delovno področje spada namen, za katerega je ustanova ustanovljena. Če je namenov ustanove več, je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo, v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove, če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti, pa je pristojno ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Odgovornost?

Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

Ustanovitev?

Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi, ki je lahko:

  • pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu, pristojnemu za ustanove),
  • pravni posel za primer smrti (z obličnostjo ene izmed oporok po zakonu o dedovanju – organu, pristojnemu za ustanove, ga vroči sodišče, pred katerim teče zapuščinski postopek),
  • in soglasjem organa, pristojnega za ustanove.

S soglasjem organa, pristojnega za ustanove, k aktu o ustanovitvi, postane ustanova pravna oseba, premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen, zaradi katerega je ustanovljena. Soglasje se objavi v uradnem listu, stroške objave pa nosi ustanova.

Soglasje pošlje organ, pristojen za ustanove, ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov.

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine:

  1. ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja,
  2. ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo, s katero se razlikuje od drugih; sedež mora biti v RS),
  3. navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti,
  4. namen ustanove,
  5. način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove),
  6. poimenske člane prve uprave.

Akt o ustanovitvi lahko vsebuje tudi druge določbe, pomembne za delovanje ustanove.

Če je ustanova ustanovljena s pravnim poslom za primer smrti in v njem niso določeni ime, sedež ter poimenski člani prve uprave ustanove, jih določi organ, pristojen za ustanove.

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti:

  • dokazila o dejanskem obstoju premoženja, namenjenega za ustanovitev ustanove,
  • dokazilo, da je denar nakazan na ustrezen račun pri banki,
  • predložena uradna cenitev sodnega cenilca (za premičnine, nepremičnine in druga nedenarna sredstva),
  • soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju.

Splošni akti ustanove?

Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali t.i. pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd.).

Statut oz. pravila ustanove

Ustanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi statut oz. pravila. Če jih ne sprejme, jih sprejme uprava. Pravila morajo biti predložena organu, pristojnemu za ustanove, v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi. Če niso predložena v tem roku, lahko organ, pristojen za ustanove, upravo razreši.

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove, organe, pravila o imenovanju (novih) članov uprave, pravila o sprejemanju odločitev, določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki.

Spremembe statuta oz. pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi. Uprava je dolžna spremembe predložiti organu, pristojnemu za ustanove, ki ugotavlja, ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom – upravo lahko pozove, da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne, jo lahko tudi razreši.

Drugi akti

Drugi akti so možni, če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja, pomembna za delo ustanove.

Organi ustanove?

Organi ustanove so:

  • ustanovitelj (če jih je več, lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev),
  • uprava in predsednik uprave,
  • skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ, pristojen za ustanove),
  • drugi organi, če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni.

Uprava in predsednik uprave?

Ustanovo upravlja uprava. Upravo sestavljajo najmanj trije člani, ki so polnoletni, poslovno sposobni, ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo. Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz. statutom ali pa s strani organa, pristojnega za ustanove, po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi. Njihov mandat traja določen čas, predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu, razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače.

Uprava ima predsednika uprave, ki ga izvolijo člani izmed sebe. Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu, določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili.

Uprava odloča z večino glasov članov, če pravila ne določajo drugače. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsedujočega. Član uprave ne more odločati o zadevah, v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam, njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena. Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove, zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom, z aktom o ustanovitvi in s statutom.

Razrešitev uprave oz. njenih članov?

Do razrešitve uprave lahko pride v primeru, če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, aktu o ustanovitvi ali v pravilih, do razrešitve člana uprave pa v primeru, če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove.

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ, pristojen za ustanove, po uradni dolžnosti.

O razrešitvi odloča organ, pristojen za ustanove. Zoper njegovo odločitev je možna pritožba, o kateri odloča Vlada RS.

Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanove?

Člani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov, dnevnice in nagrade, ki jih določi uprava ob upoštevanju meril, ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu. Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ, pristojen za ustanove.

Drugi stroški, ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače, potni stroški ter dnevnice zaposlenih, drugi stroški poslovanja in podobno), ne smejo presegati višine, določene s predpisi za področje državne uprave, če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače.

Premoženje ustanove?

Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar, premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove. Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem, z darili, z drugimi naklonitvami, prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine, z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev). Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove.

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le, če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava. Odločitev uprave je veljavna, ko da k njej soglasje organ, pristojen za ustanove.

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa, pristojnega za ustanove.

Nadzor nad premoženjem in poslovanjem?

Ustanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode.

Uprava ustanove je dolžna organu, pristojnemu za ustanove, letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu.

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom.

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije. Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem, ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji.

Organ, pristojen za ustanove, lahko zahteva, da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor.

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja, imenuje organ, pristojen za ustanove, skrbnika.

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov?

Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ, pristojen za ustanove.

Prenehanje?

Ustanova preneha v naslednjih primerih:

  • če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove,
  • če namen ustanove postane nemogoč,
  • če je izpolnjen namen, zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in
  • v drugih primerih, ko organ, pristojen za ustanove, ugotovi, da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove.

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način:

  1. Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove. Odločitev uprave je veljavna, ko da k njej soglasje organ, pristojen za ustanove. Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ, pristojen za ustanove, sam. Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS. Uprava ali organ, pristojen za ustanove, upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja.
  2. Organ, pristojen za ustanove, obvesti sodišče o prenehanju ustanove.
  3. Sodišče izvede postopek likvidacije oz. stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
  4. Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi, ki izvaja enak namen. Če taka ustanova ne obstaja, se premoženje dodeli ustanovi, ki izvaja podoben namen.
  5. Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov.

Zakonodaja:

Vir: Pravni vidiki delovanja NVO (e-priročnik)