Na vrh

Potrebe in predlogi NVO v Podravju

POVZETEK POROČANJ NVO S SESTANKA Z VLADNIMI PREDSTAVNIKI RS IN NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI PODRAVJA - z dne 28.01.2016, ob 14.45, v prostorih Letališča Edvarda Rusjana, Orehova Vas - priprave na obisk vlade v Mariboru, 09.03.2016

 

Kultura

Kolegij mariborskih NVO in samostojnih kulturnih ustvarjalcev s področja kulture

 

V okviru priprav na regijski obisk Vlade RS v Podravju želi Kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi predstavnikom vlade predstaviti problematiko svojega delovanja, katere reševanje je v domeni Vlade oz. Ministrstva za kulturo. Naši predstavniki so skupaj identificirali naslednja področja, od področno specifičnih do splošnih:

 

Ureditev prenosa stvarnega premoženja države na lokalno samoupravo  - primer Kino Udarnik[1]. Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Maribor naj s prenosom premoženja omogočita kvalitetno kinematografsko ponudbo v obliki art-kina tudi v evropski prestolnici kulture.

V tem trenutku je Kino Udarnik v lasti Družbe za svetovanje in upravljanje d.o.o., ki je v 100% lasti Slovenskega državnega holdinga, in tako lastniku Zavod Udarnik samo za najemnino namenja 1300€  mesečno, denar, ki bi sicer lahko namenili programom. Prva pobuda za prenos stvarnega premoženja je bila sprožena leta 2013 s strani Zavoda Udarnik, zato pričakujemo, da se to nevzdržno stanje še v tem letu razreši.

 

Zagotovitev izvajanja instrumenta predplačil v okviru javnih razpisov za projekte in programe NVO na vseh ministrstvih (vključno z zagotavljanjem tekočega financiranja programov iz večletnih razpisov v drugem (naslednjih) letu financiranja) ter pravočasnost izvedenih razpisov tako na lokalni kot nacionalni ravni ter s tem preseganje sezonskosti kulturnega ustvarjanja.

Že pred letom dni smo v Državnem zboru /Odboru za kulturo izpostavili problematiko diskontinuitete financiranja oz. začasnega izpada sredstev za nevladni sektor v prvi polovici leta, čemur botrujejo:  prepozno pripravljeni razpisi (razpisi bi morali biti zaključeni vsaj v decembru tekočega leta za prihodnje leto) in neizvajanje instrumenta predplačil oz. začasnega financiranja v primeru večletnih projektov (ki ga javni zavodi imajo). Trenutno stanje omogoča zgolj  sezonski obstoj nevladne kulture, v drugem delu leta, kar ni dovolj za resno dolgoročno načrtovanje kaj šele za konkuriranje na mednarodnem področju.

 

Nujna decentralizacija financiranja kulture (projektov in programov NVO)  – uvedba dodatnega prednostnega kriterija za projekte in programe, ki vključujejo medregijsko sodelovanje.

Že v lanskem sestanku z ministrico za kulturo smo izpostavili problem neenakomerne  porazdelitve sredstev za kulturo v Sloveniji, ki v večji meri ostaja v osrednjeslovenski regiji. S spodbujanjem povezovanja ustvarjalcev različnih regij se zagotovi enakovredno spodbujanje celotne slovenske kulturne dejavnosti.

 

Nujna prostorska uravnoteženost investicijskih vlaganj v infrastrukturo za kulturo v državi (podpora prizadevanjem za državno podporo investiciji v Mariborsko knjižnico).

Eden izmed glavnih pokazateljev neenakomerne prostorske razporejenosti sredstev za investicije v infrastrukturi npr. že razlika med obnovo gradov v Z in V Sloveniji.

 

Dosledno izvrševanje 67. člena ZUJIK-a glede podpore države programov lokalnih kulturnih producentov, ki s svojim pomenom presegajo lokalne okvire.

Prenekateri programi mariborskih ustvarjalcev presegajo lokalne okvirje, bremenijo pa v prvi vrsti samo lokalni proračun. Zato bi bilo potrebno uvesti dodatne ukrepe za programe, ki niso samo v interesu lokalnega, pač pa zadovoljujejo potrebe širših območij.

 

Sistemska ureditev področja kulturnih in kreativnih industrij (status ustvarjalcev, ki niso vpisani v razvid samostojnih kulturnih delavcev, projektne spodbude,...)

Ker gre za izrazito medsektorsko tematiko, naj reševanje in priprava ukrepov vključuje različna ministrstva: zato pričakujemo čimprejšnjo vzpostavitev medsektorske delovne skupine, v kateri so predstavniki različnih ministrstev (Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, idr.), interesnih združenj  (npr. DOS, Društvo Games Slovenia, Asociacija, idr.) in strokovnjakov/zainteresirane javnosti, in  katere cilj naj bo priprava ukrepov za povečanje konkurenčnosti in razvoja kreativnih in kulturnih industrij na nacionalni ravni.

 

Takojšnja zagotovitev transparentnosti delovanja Kulturniške zbornice oz. sprememba njene vloge v okviru ZUJIKa

Kulturniška zbornica, ki je trenutno obravnavana kot zunanje posvetovalno strokovno telo, deluje netransparentno in nima reprezentativne funkcije, zato predlagamo jasne standarde reprezentativnosti in transparentnosti nekega interesnega telesa vključenega v ZUIJK.

 

Pričetek priprav novega Nacionalnega programa kulture – zagotoviti vključevanje širše zainteresirane strokovne kulturniške javnosti tudi po načelu geografske raznolikosti.

Da se dolgoročno razrešijo vsi zgoraj omenjeni problemi, zahtevamo, da se v oblikovanje NPK vključi širša zainteresirana strokovna javnost in vse Slovenije.

 

Rešitev problematike določanja povprečnin za sofinanciranje lokalnih samouprav – neustrezna razdelitev pogosto v prvi vrsti prizadene NVO, ki so prve na udaru pri zmanjševanju sredstev

Zaradi zmanjševanja povprečnin za sofinanciranje se po vseh pravilih najprej zmanjšujejo lokalna sredstva za NVOje, s tem pa so na rob obstoja potisnjeni ali vsaj kvalitativno ogroženi prenekateri nujne vsebine in  programi s področja kulture, mladine, sociale, športa idr.

 

Zagotovitev instrumentov za spodbujanje zaposlovanja v nevladnih organizacijah, ki upoštevajo njihove posebnosti.

Med drugim tudi izvajanje programa javnih del v nevladnih organizacijah vsaj za dve leti in  določanje števila udeležencev glede na obseg programa in ne glede na število zaposlenih, zaradi specifike dela v domeni NVO predvsem na področjih kulture, mladine, sociale in zdravja.

 

Preučitev možnosti sprememb Zakona o davčnih blagajnah za poenostavitve za NVO, ki trenutno birokratsko dodatno otežujejo njihovo delovanje

Trenutni zakon o davčnih blagajnah otežuje izdajanje računov s strani članov društva ali njegovih vodij, s tem so vsaj okrnjeni sicer izjemno pestri programi NVO v kulturi.

 

Socialno varstvo

Društvo Sonček

 

SONČEK – Mariborsko društvo za cerebralno paralizo skupaj z Zvezo Sonček kot nevladni organizaciji delujeta v Mariboru in Podravju na področju ozaveščanja strokovne in splošne javnosti in izvajanja storitev za ljudi s cerebralno paralizo in sorodnimi invalidnostmi.

 

Ob tem obisku bi predvsem izpostavili naslednjo aktualno situacijo na našem področju:

 

POTREBUJEMO NUJNO DNEVNI CENTER V MESTU MARIBOR in RAZPIS KONCESIJ, ki ga čakamo že nekaj let, v katerega bi se vključili predvsem težko gibalno in duševno ovirane osebe skupaj z ostalimi sorodnimi invalidnostmi.

V času procesa deinstitucionalizacije in ozaveščanja v prid ljudi z gibalno in duševno oviranostjo, ki so običajno v preteklosti večinoma končali v zavodih, zdaj imamo situacijo, da ti ljudje po končanem šolanju na rednih šolah oziroma večinoma v posebnih programih ali zavodih, ostajajo doma v varstvu svojcev, ker ni prostih mest v dnevnih centrih. Ti ljudje (govorimo o mladih odraslih, okrog 20 do 30 leta starosti) potrebujejo neko obliko socializacije in vključitve, predvsem zaradi duševnega zdravja in razbremenitve družinskih članov. Zveza Sonček kot zasebni koncesionar ima en dnevni center od 11 po Sloveniji v Mariboru, ki vključuje 40 ljudi, večinoma težko gibalno oviranih, ki že nekaj časa »poka po šivih«). Uradno je na čakalni listi Zveze Sonček 26 ljudi za dnevni center v Mariboru (večinoma prijavljenih že od leta 2008); po naši evidenci jih je zraven dodatnih 28 težko gibalno oviranih, neformalno združenih, ki se želijo prijaviti oziroma pričakuje nov dnevni center in so večkrat opozarjali inštitucije, ministrstvo in celo bili na TV. Kar nekaj novih jih bo prišlo iz mariborske šole za otroke s posebnimi potrebami, tako da je po naši oceni lahko trenutno preko 70 gibalno oviranih kandidatov za vključitev v dnevni center v Mariboru(vprašanje koliko jih je še potencialnih).

Problem:država že več kot 8 let ni razpisala novih koncesij za zasebne izvajalce, ki bi omogočile širitev storitve dnevnih centrov (Zveza Sonček vodi en takšen center v Mariboru, ki vključuje 40 ljudi, večinoma težko gibalno oviranih, ki že nekaj časa »poka po šivih«). Letos je po dolgem času država omogočila 160 novih vključitev, ampak samo v državne varstveno delovne centre. Ne samo, da ni korektno, je zelo diskriminatorno, obenem se krši Konvencija o pravicah invalidov, ki govori o možnosti izbire med različnimi izvajalci, glede na to kar jim bolj ustreza. Vztrajno se širijo kapacitete v državnih dnevih centrih, zasebnim pa se onemogoča, čeprav se v različnih dokumentih povezanim z EU direktivami in nacionalnimi načrti socialnega varstva izpostavlja pomen nevladnih organizacij pri izvajanju storitev!

Rešitev: država oziroma Ministrstvo razpiše letos koncesije za razširitev storitev dnevnega varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji za že obstoječe zasebne izvajalce kot tudi morebitne nove izvajalce.

Cilji novega mariborskega dnevnega centra (najraje »community« dnevnega centra): načrtovanje dnevnih aktivnosti, izvajanje

 

Ostali pereči problemi, ki jih želimo kot nevladna organizacija Podravja izpostaviti, so:

 

Zakon o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Že vrsto let čaka na sprejem. V Zvezi Sonček smo pred 15 leti pripravili osnutek zakona po vzgledu zakonov iz držav Zahodne Evrope. Zdaj je zakon ponovno posodobljen in podprt s strani določenih formalnih skupin in upamo, da bo dovolj politične volje za njegovo uzakonitev. Nesprejemljivo in žalostno je, da se toliko let ogrožene otroke na grozo njihovih staršev obravnava tako stihijsko in zakonsko neurejeno.

 

Zakon o osebni asistenci

Bil bil LIBERALEN in PREDVSEM POTREBEN KORAK na poti k bolj humani družbi! Po več kot 30 letnih izkušnjah v Zahodnih državah Evrope se dokazuje, da je največja stopnja pomoči gibalno (in duševno) oviranim ljudem prav osebna asistenca. Na Švedskem, kje imajo zakon od leta 1994, na primer društvo z imenom JAG, ki deluje kot kooperacija, ima 4000 zaposlenih asistentov, vse skupaj v državi imajo 40.000 zaposlenih osebnih asistentov na 12.000 uporabnikov, kar pomeni, da bi jih v Sloveniji lahko enkrat bilo 6000 zaposlenih. Zdaj je vprašanje, če si upamo. Denar bi prelocirali tudi iz zavodov v skupnost. Trenutni predlog zakona predvideva 1500 osebnih asistentov.

 

Zakon o dolgotrajni oskrbi

Želimo si, da se čim prej sprejme. Zveza Sonček je že pošiljala svoja stališča in pripombe. Je sicer preveč medicinsko usmerjen zakon in bi mu bilo potrebo dodati socialno noto. Najboljše, da se sprejme skupaj z Zakonom o osebni asistenci, ker bi se na ta način rešil vir financiranja osebne asistence.

 

Zakon o socialnem vključevanju - dostojno življenje za 288 EUR?!

To je znesek, ki ga po dopolnjenjem 18 letu prejema od rojstva rojena oseba z invalidnostjo. Nujno čim prejšnji sprejem zakona in določitev ustreznega zneska invalidnine, ki bo omogočala dostojno življenje.

 

Ena šola za vse

Otroci in kasneje odrasli z gibalnimi in duševnimi ovirami še vedno večinoma živijo v paralelnem svetu (v posebnih vrtcih, posebnih šolah kasneje v posebnih inštitucijah). Vsi otroci bi morali hoditi v redne šole, ker so v prvi vrsti otroci. Zato ker imaš ovire, v bistvu pa enake potrebe kot vsi ostali, te ne morejo kar odsloviti. V Italiji, na Švedskem, Norveškem nimajo posebnih šol oziroma jih je nekaj za senzorno ovirane. Prva tako v veliko razvitih držav (ZDA, Kanada) tudi otroci z najtežjo obliko oviranosti hodijo v redne šole, kjer imajo znotraj rednih šol oddelke ali so integrirani v redne razrede, ker so spoznali, da so v rednih šolah otroci srečnejši, bolj zdravi in akademsko izobraženi.

 

Zakon o socialnem vartvu

Zakon je trenutno v obravnavi, ker njegove spremembe predvidevajo zaposlitve na Centrih za socialno delo, ki bi koordinirali storitve v skupnosti, ki jih zaenkrat ni oziroma jih je zelo malo.

V Zvezi Sonček in društvih že nekaj let opozarjajo, da je rešitev v INDIVIDULANEM (OSEBNEM) FINANCIRANJU STORITEV SOCIALNEGA VARSTVA, kje posameznik prejme sredstva in ne sistem (poznajo ga v nekaterih državah Evrope, kot na primer v Veliki Britaniji).Danes je stanje takšno, če se oseba z invalidnostjo odloči živeti doma dobi  288 EUR na mesec, v zavodu pa država za posameznika nameni  tudi do 4000 EUR na mesec.

 

Povzetek:

  • potrebujemo dnevni center v Mariboru za gibalno in tudi duševno ovirane odrasle(»community center«, kot obenem delovni center, center druženja in povezovanja z zunanjim okoljem)
  • odprava razlike med 288,00 EUR pomoči, če si doma in ca 3-4000 EUR, če si v zavodu
  • sprejem humane zakonodaje – Zakona o osebni asistenci
  • individualno financiranje

 

Zdravje

Zveza za javno zdravje

 

Evidentno je, da stroški iz tobačnih trošarin niti približno ne dosegajo stroškov zdravljenja zaradi posledic rabe tobaka.

Direktiva EU o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov zahteva prilagoditev nove slovenske tobačne zakonodaje. Predvidevamo, da bo predlog nove tobačne zakonodaje zelo kmalu dan v javno razpravo, saj po predpisih EU (direktiva) mora biti v RS sprejet najkasneje maja 2016. Zato moramo še posebej pritiskat s svojimi predlogi v teh dneh.

Cilji, ki jih želimo doseči so:

  • Redno in znatno zviševanje obdavčitve cen tobačnih izdelkov
  • Visoka obdavčitev in ohranjanje visokih cen tobačnih izdelkov
  • Zmanjšanje razlik v cenah med zvitim tobakom in cigareti
  • Popolna prepoved oglaševanja, razstavljanja in promocije tobačnih izdelkov
  • Licenciranje trgovcev in omejitev števila prodajnih mest
  • Uvedba enotne embalaže
  • Prepoved značilnih arom in določenih dodatkov (vitaminov, itd.)
  • Uvedba velikih, kombiniranih slikovno-besedilnih zdravstvenih opozoril
  • Izenačitev določb za tobačne izdelke in elektronske cigarete
  • Dosledno izvrševanje zakonodaje
  • Višje kazni za kršilce zakonodaje
  • Progresivna kaznovalna politika
  • Dosledno preverjanje starosti kupca ob sumu, da je mladoleten

Naša prizadevanja so usmerjena tudi v usmeritev sredstev iz tobačnih in alkoholnih trošarin v programe zmanjševanja rabe tobaka in alkohola. Glede na dejstvo, da trošarine na tobačne izdelke in tudi na alkoholne izdelke niti približno ne dosegajo obsega škode zaradi omenjenih izdelkov in, da se stekajo neposredno v integralni proračun, iz katerega se pa sredstva ne namenjajo za preventivne in kurativne programe v zadovoljivi meri, si slovenske nevladne organizacije na področju zdravja v nadaljevanju prizadevamo za ustanovitev Fundacije iz naslova licenčnin na tobak in alkohol v okviru predloga “Zakona o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov” (ZOUTI; Uradni list RS, št. 93/07-uradno prečiščeno besedilo) in predloga “Zakona o spremembah zakona o omejevanju porabe alkohola” (ZOPA; Uradni list RS, št. 15/03- uradno prečiščeno besedilo)”, ter direktive Evropskega parlamenta in sveta (2014/40/EU) z dne 3. aprila 2014Revidirana Direktiva o tobačnih izdelkih (2014/40/EU) je vstopila v veljavo 14. maja 2014.

Zavzemamo se za uvedbo licenciranja in licenčnin za prodajo tobačnih izdelkov. Zavzemamo se tudi za prenos izvajanja ukrepov nadzora ZOUTI na raven lokalnih skupnosti, s čimer bi se v občinski proračun stekala sredstva z naslova licenčnin in bi bilo omogočeno neposredno razporejanje teh sredstev v programe in projekte, ki se izvajajo na lokalni ravni.

Tukaj so lahko v veliko pomoč občinska posvetovalna telesa (posvetovalni organ župana) za področje javnega zdravja (MOM - Svet za javno zdravje in okolje, odobritev 2015), ki aktivno sodelujejo na področju priprave občinskih strategij za zdravje občanov.

 

Mladina

 

A. Politika financiranja lokalnih samouprav neposredno vpliva na NVO v mladinskem sektorju

1. Neustrezna razdelitev povprečnin za sofinanciranje lokalnih samouprav v prvi vrsti prizadene nevladne organizacije, ki so prve na udaru pri zmanjšanju sredstev.

Ob tem pa je potrebno poudariti, da so predvsem NVO tiste, ki dajejo mestu mehke vsebine s področja mladine, kulture, sociale, zdravja, okolja in športa in skrbijo za občutljivo socialno tkivo v mestu. Hkrati izpostavljamo, da javna sredstva predstavljajo le okoli 35 % vseh prihodkov slovenskega nevladnega sektorja. Okoli 65 % jih prihaja iz drugih virov, kot so donacije, članarine, prihodki iz prodaje in podobnega. Po deležu javnih sredstev Slovenija ni primerljiva z državami EU, kjer po ugotovitvah zadnje večje mednarodne primerjalne raziskave Univerze Johns Hopkins iz leta 2013 ta delež v drugih državah EU znaša 58,0 %.

B. Spodbujanje zaposlovanja v NVO

2. Potrebno bi bilo oblikovati instrumente za spodbujanje zaposlovanja v nevladnih organizacijah (mladinskih organizacijah in organizacijah za mlade, mladinskih centrih,…), ki upoštevajo njihove posebnosti. Razpisi za prijavo programov za izvajanje javnih del, ne smejo privilegirati organizatorjev iz javnega sektorja, ki imajo praviloma več redno zaposlenih delavcev, čemur posledično pridobi javni sektor možnost zaposliti večje število delavcev v javnih delih. Med drugim tudi velja uveljaviti možnost izvajanja programa javnih del v nevladnih organizacijah vsaj za dve leti, zaradi specifike dela v domeni NVO predvsem na področjih mladine, sociale in zdravja.

3. Skupina ukrepov, imenovanih Jamstvo za mlade, katere namen naj bi bil olajšati in spodbujati zaposlovanje mladih, se je v Sloveniji izkazala za izjemno neuspešno, saj celo spodbuja nadaljnjo prekarizacijo mladih. Zato predlagamo, da se v Jamstvo za mlade vključijo konkretni ukrepi trajnostnega zaposlovanja mladih, tudi na področju nevladnega mladinskega polja. Vsled tega priporočamo tudi povezovanje in dopolnjevanje obstoječih ukrepov Jamstva za mlade in drugih ukrepov Aktivne politike zaposlovanje in ne njihovo medsebojno izključevanje.

C. Predlogi in pobude Uradu RS za mladino

4. Zagotovitev izvajanja instrumenta predplačil v okviru javnih razpisov Urada RS za mladino za programe in projekte NVO v mladinskem sektorju.

5. Podajamo pobudo Uradu Republike Slovenije za mladino za redno posvetovanje s predstavniki potencialnih prijaviteljev na Javni poziv za sofinanciranje programov mladinskega dela pred objavo le-tega.

7. Predlagamo spremembo meril/kriterijev za kandidiranje na Javni poziv za URSM sofinanciranje programov mladinskega dela, v smislu zagotavljanja enakopravnejših pogojev sodelovanja NVO

Razpisovalec dodeljuje finančna sredstva za sofinanciranje programov po naslednjih skupinah treh skupinah: (i) nacionalne mladinske organizacije, (ii) mladinski centri in (iii) druge nevladne organizacije. Razpisovalec med uravičene prijavitelje na Javni poziv uvršča tako mladinske centre, ki delujejo kot javni zavodi kakor tiste, ki delujejo kot nevladne organizacije. Javni zavodi in nevladne organizacije preko nabora meril nabirajo točke, na podlagi katerih so ocenjeni njihovi programi in posledično dodeljena sredstva, nekatera od teh meril pa po našem mnenju nepravično diskriminirajo nevladne organizacije.

Sporna merila:

  • Velikost prostorov mladinskega centra

Prostorske zmogljivosti mladinskih centrov so neposredno povezane načinom nastanka mladinskega centra. Mladinski centri – javni zavodi so ustanovljeni s strani Občin, ki praviloma zavodu tudi zagotovijo prostore. Ti so večinoma v občinski lasti zato javni zavodi nimajo stroška najemnine in vzdrževanja, posledično pa si lahko ‘privoščijo’ večje prostore. Poleg tega velikost prostora nima nikakršne povezave s kvaliteto programa ali kvaliteto mladinskega dela, ki se odvija v prostoru.

Predlog: Za zagotovitev nediskriminatornega ocenjevanja nevladnih organizacij in javnih zavodov je potrebno ta kriterij odstraniti.

  • Število redno zaposlenih vodstvenih ali redno zaposlenih usposobljenih programskih delavcev

Kadrovske zmogljivosti mladinskih centrov so prav tako kot prostorske zmogljivosti neposredno povezane, z načinom nastanka mladinskega centra. Mladinski centri – javni zavodi so ustanovljeni s strani Občin, ki praviloma zavodu zagotovijo vsaj enega zaposlenega, poleg tega pa imajo na lokalnem nivoju javni zavodi često prednost pri zagotavljanju javnih delavcev. Nevladne organizacije na drugi strani nastajajo zaradi skupnih interesov posameznikov, ki se združujejo v različne organizacije civilne družbe, katerih temelj je vsaj v začetku zgolj prostovoljno delo. Tekom razvoja nevladne organizacije se sicer zgodi tudi, da pride do redne zaposlitve, vendar v izjemno redkih primerih. Slovenija je namreč po statistikah zaposlovanja v nevladnem sektorju daleč za primerljivimi državami. Na to stanje ne vpliva pozitivno niti URSM, ki v javnem pozivu nagrajuje nagrajuje tiste organizacije, ki že zaposlujejo, tiste organizacije, ki so na poti do zaposlovanja kadra, pa kaznuje.

Analiza dostopnih podatkov: Javno dostopni podatki o številu zaposlenih, ki smo jih uspeli pridobiti so le približni, saj portal bizi.si navaja le podatke, ki organizacije delijo v skupine, ki zaposlujejo enega, dva, tri ali štiri, od 5 do 9, od 10 do 19, od 20 do 49 ljudi, ali pa ne zaposluje nobenega.

Podatki kažejo, da so med tistimi mladinskimi centri, ki so v letu 2015 pridobili sredstva na javnem pozivu URSM in nimajo nobenega zaposlenega ali pa imajo zaposleno zgolj eno osebo samo nevladne organizacije. Javni zavodi so najbolj zastopani v skupini od 5 do 19 zaposlenih. Med dvema in devetimi zaposlenimi v mladinskih centrih so prisotni tako mladinski centri javni zavodi kot nevladne organizacije. Med tistimi mladinskimi centri, ki imajo od 10 do 50 zaposlenih, sta zgolj dve nevladni organizaciji.

Graf jasno prikaže veliko razliko v zaposlovanju v mladinskih centrih javnih zavodih in tistih, ki delujejo kot nevladne organizacije.

Predlog: Za zagotovitev uravnoteženega razvoja mladinskega polja tako na nevladniški strani kot na strani javnih zavodov je treba izdatneje podpreti tiste mladinske centre, ki imajo manjše število zaposlenih.

  • Metodologija dela - izvedba različnih oblik in metod ter procesa, skozi katerega se razvija kompetence mladih, spodbuja aktivno samostojno delo mladih in njihovo sodelovanje z okoljem

Metodologijo dela URSM razume zgolj kot neformalno izobraževanje, kjer je način dela zelo formalen, strukturiran in rutiniran, ciljno usmerjen in neprožen v vsebini. Iz točkovanja pri tem merilu je razvidno, da pri primerjavi namena, časa, vsebine in nadzora procesa učenja želi različne oblike učenja tudi vrednostno opredeliti pri čemer v neskladju z evropskimi smernicami, ki dajejo velik pomen tudi aformalnemu ali informalnemu ter priložnostnemu učenju.

Zadrega je torej najprej terminološka saj pri razumevanju pojmov neformalnega, aformalnega in priložnostnega učenja nastaja zmeda zaradi uporabe enega termina kot sinonima za različne metode na eni strani. Prav tako se zatika tudi pri priznavanju rezultatov omenjenih neformaliziranih oblik učenja, saj za to ni postavljen metodološki okvir. Oblike učenja se v nasprotju z evropskimi smernicami postavljajo v hierarhijo, pri čemer je z metodologijo dela tesno povezano tudi to v kateri organizaciji se določen tip učenja dogaja (manj, ko je organizacija regulirana, več priložnostnega učenja je prisotnega) in predvsem skupine, ki jih določeno učenje dosega.

Nevladne organizacije in znotraj njih še posebej samonikla prizorišča so prostor alternativne kulture (v najširšem pomenu termina) in kritične misli, hkrati pa tudi nekonvencionalnega dela z mladimi – prav to pa pritegne k aktivnostim in aktivnemu participiranju skupino mladih, ki se ne identificirajo niti s šolskim sistemom niti s formalizirnanim sistemom učenja v obliki neformalnega izobraževanja. Preko nepodpiranja tovrstnega dela, se samonikla prizorišča sili v spremembo načina dela - pripravo več neformalnih izobraževanj, in hkrati odriva stran ciljno, ki ji je bil neformaliziran način dela pisan na kožo. Preko nepodpiranja (tudi finančnega) takšnega dela se iz pridobivanja vključevanja v aktivnosti izloča prav tisto ciljno skupino, ki bi ji morali posvečat več pozornosti – mlade z manj priložnostmi. Poleg aktivacije mladih in vzgajanje v kritične posameznike, katerih odločanje seže preko potrošniških vzgibov zaradi nepodpiranja in nepriznavanj pomena neformaliziranih oblik mladinskega dela trpijo tudi končni rezultati tovrstnega dela – manjša kulturna produkcija, manj sprememb v okolju, manj kritičnih posameznikov.

Predlog: URSM naj v sodelovanju z mladinskimi organizacijami, naslanjajoč se na že obstoječe dokumente s področja vrednotenja kakovosti mladinskega dela, pripravi metodologijo za vrednotenje različnih oblik tega dela in v skladu s tem prilagodi merila.

D. Predlogi in pobude pristojnim ministrstvom

8. Pristojna ministrstva pozivamo, da občine spodbudijo k doslednemu upoštevanju Zakona o prostovoljstvu in posledično tudi uveljavljanje prostovoljskega dela kot lastnega vira sofinanciranja v javnih razpisih za programe in projekte in sicer brez procentualnih omejitev.

9. Predlagamo, da se upoštevajo možnosti dodeljevanja koncesij za izvajanje javnih storitev na področju nevladnega sektorja in omogoči enakovredno sodelovanje NVO pri javnih naročilih.

10. Dajemo pobudo za ustanovitev finančnega sklada namenjenega sofinanciranju nevladnih organizacij, ki se prijavljajo na EU in druge čezmejne projekte in morajo v okviru le-teh prispevati lasten finančni vložek. Sredstva se zagotovijo iz nerazporejenega dela dohodnine (0,5%).

11. Pristojnim ministrstvom predlagamo, da se zagotovi podpora države za slovenske partnerje odobrenih čezmejnih projektov (razpisi SI-AT, SI-HU, SO-HR) v višini 15 odstotkov (85% prispeva EU). Po informacijah avstrijskih partnerjev lahko le-ti v takšnih premerih prosijo za nacionalno/regionalno sofinanciranje.

12. Pristojna ministrstva pozivamo, da se preučijo in zagotovijo možnosti predfinanciranja za slovenske partnerje iz vrst NVO v odobrenih čezmejnih projektih. Predlog višine predfinanciranja 15%.

13. Opozarjamo na problematiko financiranja centrov eksperimentov – v preteklosti zagotovljeno 4-letno financiranje, zdaj pa financiranje zamira. Predlagamo, da se zagotovi nacionalna podpora centrom eksperimentov v Sloveniji, ki so nastali v okviru javnih razpisov promocija znanosti in inovacij Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (4 letno obdobje 2008-2011). Tako so nastali centri eksperimentov v Mariboru, Kopru in Novi Gorici. Sedaj so ostali brez kakršne koli nacionalne podpore za razvoj in delovanje. Predlagamo, uvedbo ponovne finančna podpora za sistemski razvoja centrov eksperimentov oz. t.i. hands-on science centrov na ravni države – gre za pomembno področje neformalnega učenja mladih, prenosa znanja, spodbujanja h kreativnosti in inovativnosti ter sodelovanje s šolami.

14. Predlagamo, da se PUM izvaja tudi v nevladnih organizacijah v mladinskem sektorju, ki delujejo na področju neformalnega izobraževanja oz. imajo status mladinskega centra. Gre za možnosti vključevanja mladih osipnikov v projektno učenje mladih (PUM) v mladinski dejavnosti, ki poteka v mladinskih centrih, nevladnih organizacijah.

Nevladne organizacije v mladinskem sektorju smo nepogrešljiv partner pri celostnem razvoju mladih, saj mladim na učinkovit način pomagamo pri njihovem polnem vključevanju v družbo in družbene procese ter s tem doseganju avtonomije. Predstavniki nevladnih organizacij na področju mladine smo prepričani, da je ureditev izpostavljenih področjih ključnega pomena za zagotavljanje trajnostnih učinkov v mladinskem sektorju.

 

Šport

 

Invalidska društva