Na vrh

Kakšna je razlika med sponzorstvom in donatorstvom?

Objavljeno 24.07.2015, posodobljeno 18.09.2015

Slovenski pravni red donatorske in sponzorske pogodbe izrecno ne opredeljuje. Pojem sponzorstva in donatorstva ter njuno vsebino je izoblikovala praksa sama.[1] Naslednji prispevek obravnava vprašanje razlike med sponzorstvom in donatorstvom, plačilo davka in vsebino posameznih pogodba.

 

DONATORSKA POGODBA

Dejanje doniranja se med donatorjem in prejemnikom opravi z ali brez donatorske pogodbe. Če donator uveljavlja pravico do davčne olajšave, je pogodba nujna.

Donatorska pogodba je mešani tip pogodbe. Kot pogodba je dvostranski pravni posel, vendar ne gre za obojestransko oziroma vzajemno korist. Donacije so izplačila za humanitarne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene. So namenska sredstva za podporo določenih nepridobitnih dejavnosti in projektov. Gre za nepovratna izplačila v naravi ali s finančnimi sredstvi.[2]

Stranki donatorske pogodbe sta donator in prejemnik donacije, ki sta lahko fizična ali pravna oseba. Donator za svoje izplačilo ne pričakuje nobene protistoritve. Pri donatorski pogodbi se aktivnost obdarjenca ne predvideva kot njegova obveznost.[3]

Donatorsko pogodbo je smiselno skleniti v pisni obliki. Vsebovati mora vsaj:

  • točno ime in sedež/bivališče prejemnika
  • točno ime in sedež/bivališče donatorja
  • predmet pogodbe, ki je lahko denarni znesek (njegovo višino) ali pa natančen opis predmeta ali storitve in vrednost tega
  • datum prenosa sredstev donatorja na prejemnika
  • obveznosti prejemnika, za dosego katerega cilja bo dobljena sredstva porabil (lahko je zelo konkretno, na primer za organizacijo izobraževanja ali pa zelo na splošno, na primer za delovanje splošno koristne nevladne organizacije)
  • datum in kraj podpisa pogodbe.[4]

Po podpisu pogodbe in prejeti donaciji se donatorju izda potrdilo o prejemu donacije, ki ga potrebuje za dokazovanje o izplačilu in za morebitno zmanjšanje osnove za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. V tem primeru se račun ne izda.[5]

Glede na to, da so donatorska sredstva namenska sredstva za podporo nepridobitnih dejavnosti in projektov lahko donator v primeru ko ta niso uporabljena v skladu z namenom donacije odstopi od pogodbe.[6]

Če je donator pravna oseba ali samostojni podjetnik, mu lahko donacija zniža osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. Pri tem mu osnovo manjša le tista donacija, ki je izplačana rezidentu v Sloveniji (pravna oseba), ki je ustanovljen za opravljanje kulturnih, dobrodelnih, znanstvenih in drugih z zakonom določenih dejavnosti in hkrati ne presega 0,3% obdavčenega prihodka te pravne osebe v njegovem davčnem obdobju.[7]

Če je donator fizična oseba je situacija podobna: donacijo mora nameniti organizaciji, z istimi kriteriji kot zgoraj, pri tem pa se mu zmanjšanje davčne osnove za plačilo dohodnine upošteva le do 0,3% obdavčenega dohodka.[8]

Davek na dodano vrednost se pri donaciji ne obračuna. Če je prejemnik pravna oseba, takšen prihodek ni obdavčen.[9]

Če je prejemnik fizična oseba, je zadeva nekoliko bolj zapletena. V tem mora donator to priglasiti Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) in plačati akontacijo dohodnine. Od dogovora med donatorjem in prejemnikom je odvisno, ali je ta akontacija že všteta v donacijo in zato prejme prejemnik manj ali pa donator dodatno plača akontacijo. Ko se obračunava dohodnina za prejemnika, ima FURS že informacijo o prejemu donacije in glede na ostale (obdavčene) prihodke prejemnika se mu lahko to vrne ali pa mora še kaj doplačati glede na stopnjo obdavčitve, v kateri se znajde.[10]

Če pa prejemnik kot fizična oseba dobi donacijo od druge fizične osebe, je tak prenos premoženja darilo (torej dvostranski posel neodplačnega prenosa lastninske ali druge pravice darovalca na obdarjenca, ki se s tem strinja). V tem primeru prejemnik plača davek na darila, ki znaša od 0-30% vrednosti darila. Višina je odvisna od razmerja med donatorjem in prejemnikom, pri čemer velja, da je med sorodniki stopnja nižja oziroma je ponekod celo ni.[11]

 

SPONZORSKA POGODBA

Sponzorska pogodba je prav tako mešani tip pogodbe. Je dvostransko obvezna, kar pomeni, da ustvarja vzajemne obveznosti za obe stranki. Pri sponzorski pogodbi gre za pogodbeni odnos med sponzorjem in sponzoriranim (kulturnim društvom, športnim društvom, šolo, ipd.), v katerem se prvi zaveže vložiti določena finančna ali drugačna sredstva v zameno za usluge drugega. Bistvo sponzorske pogodbe je protistoritev, ki jo je sponzorirani dolžan opraviti. Sponzor torej zagotovi sredstva, sponzorirani pa svoje usluge, med katere sodijo vse vrste promocije sponzorja. Načeloma gre za denarne in/ali stvarne dajatve oziroma obveznosti. Obveznosti sponzoriranca se morajo v pogodbi čim bolj natančno določiti.[12]

Sponzor se zaveže sponzorirati osebo, prireditev, institucijo ali projekt na športnem, kulturnem, družbenem (izobraževalnem, zdravstvenem, socialnem), okoljevarstvenem oziroma kateremkoli drugem področju z denarjem, storitvami ali sredstvi v naravi (stvari). Sponzorirani se zaveže za nasprotno dajatev izvesti določene aktivnosti na točno določen ali vsaj uokvirjen način in na ta način podpreti tržno komunikacijo sponzorja. Ni pa nujno, da bi sponzorirani izvajal kakršnekoli aktivnosti, lahko svojo aktivnost izvede tudi pasivno. Sponzorska pogodba torej mora temeljiti na izmenjavi dajatev in nasprotnih dajatev. Vrednost protistoritve sponzorja se vedno presoja na podlagi tržne vrednosti, enake ali primerljive storitve na trgu. Protistoritev mora vrednostno ustrezati prejetim sredstvom. Z vidika obdavčitve je ključna enakovrednost nasprotnih dajatev.[13]

Pri sponzorstvu gre za pogodbeno razmerje, v katerem se ena stranka (sponzor) zaveže drugi stranki (sponzorirani – na primer humanitarna organizacija, zavod, društvo) izročiti določena sredstva (na primer denarno nakazilo), druga stranka pa se prvi obveže v zameno za prejeta denarna sredstva opraviti določeno storitev (na primer oglaševanje, promocije, marketinški projekt, ipd.).[14]

Minimalna vsebina sponzorske pogodbe je dogovor o storitvi oziroma ravnanju sponzorja in nasprotna dajatev ali ravnanje sponzoriranega.[15] Sponzorsko pogodbo je priporočljivo skleniti v pisni obliki zaradi dokaznih namenov, ni pa pisna oblika pogoj za veljavnost, razen če se stranki tako izrecno dogovorita. V sponzorski pogodbi so praviloma opredeljene naslednje sestavine:

  • obveznosti sponzorja
  • obveznosti sponzoriranega
  • določbe o ekskluzivnosti sponzorja
  • določbe o spoštovanju, medsebojnem zaupanju in spoštovanju poslovne tajnosti
  • zavarovanje in pogodbena kazen
  • začetek veljavnosti pogodbe
  • trajanje pogodbe
  • predčasno prenehanje in posledice prenehanja pogodbe
  • dogovor o reševanju medsebojnih sporov in določitev pristojnosti sodišča.[16]

Sponzor se s sponzorsko pogodbo zaveže, da bo podprl dejavnost sponzoriranega s finančnimi sredstvi, storitvami ali blagom, sponzorirani pa v zameno opravi storitev oglaševanja sponzorja in njegovih blagovnih znamk. Sponzor sklene pogodbo z namenom, da si povrne vložena sredstva s točno določenimi, vnaprej opredeljenimi cilji.[17]

Če je za prireditev ali projekt potrebnih več sponzorjev, je mogoče skleniti pogodbo o sponzorstvu z več sponzorji, saj se sponzorji med sabo ne izključujejo. V kolikor je sponzorirani sposoben izpolniti obveznosti vseh sponzorjev, to ne predstavlja problema. Posamezni sponzor pa lahko zahteva s pogodbo o sponzorstvu, da v okviru dogodka, kjer bo promoviran, ne sme biti sponzorja, ki je nasproti prvemu konkurenčen. V primeru nespoštovanja takšne zahteve in posledično kršitve pogodbe o sponzorstvu lahko sponzor zahteva povrnitev sredstev.[18]

Ključni element z vidika obdavčitve poslov sponzorstva je določitev vsake posamezne vrste protistoritve sponzorja z natančnim popisom načina in obsega izvedbe ter navedba vrednosti opravljenih protistoritev. V kolikor se posel sponzoriranja ne opredeli pogodbeno, ali sklenjena pogodba ne vsebuje vseh ključnih elementov, so odhodki na strani sponzorja davčno nepriznani odhodek in ne znižujejo davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.[19]

Za sponzorja kot pravno osebo je to odhodek za namene promocije sebe ali svoje dejavnosti in se kot tak tudi prikazuje, pri tem pa ni nobenih davčnih posebnosti ali olajšav. O sponzorjih kot fizičnih osebah ne govorimo.[20]

Promocija sponzorja je potrebno gledati kot vrsto storitve, zato je prva razlika glede na donacije ta, da je potrebno obračunati davek na dodano vrednost. Ko se dogovarjamo o višini denarnih zneskov je potrebno biti pozoren ali imamo DDV vključen ali ne. Če je sponzorirani pravna oseba in zavezanec za plačilo DDV-ja, mora seveda obračunani davek odvesti Finančni upravi. Posebnih olajšav tu nimamo, sredstva sponzorja se vključijo v osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb, od katere nato plačamo davek.[21]

Če je sponzorirani fizična oseba, se mu takšna sredstva vštejejo v davčno osnovo za plačilo dohodnine, saj gre za nek prihodek, ki ga pridobi z delom (promocija sponzorja). Glede na ostale dohodke, ki jih ima, se ga razvrsti v ustrezni davčni razred in glede nanj mora plačati dohodnino.

 

KLJUČNE RAZLIKE MED SPONZORSKO IN DONATORSKO POGODBO

Ključna razlika se kaže predvsem v obveznostih prejemnika storitev. Sponzoriranec v okviru sponzorske pogodbe za sponzorja opravi protistoritev in s tem opravlja dejavnost, prejemnik donacije pa za prejeta sredstva ni dolžan opraviti ničesar. Za namene obdavčitve se sponzorska in donatorska pogodba obravnavata izključno na podlagi obveznosti prejemnikov. Naslov pogodbe (na primer pogodba o donaciji) namreč na obdavčitev nima vpliva, saj je ključna dejanska vsebina posla. V kolikor je na primer v okviru pogodbe o donaciji prejemnik za donatorja dolžan opraviti tudi oglaševanje (ne primer obesiti reklamni pano z logotipom donatorja), za namene obdavčitve več ne gre za posel o donatorstvu, ampak za sponzorstvo, s tem pa se spremeni tudi davčna obravnava posla.[22]

Donatorstvo torej za razliko od sponzoriranja predstavlja drugačen odnos, saj se v nasprotju s sponzorstvom ne zahteva nikakršna nasprotna dajatev ali storitev. Donator z namenom obdaritve nameni določena sredstva, v zameno pa ne zahteva ničesar. Dejansko gre za darilno pogodbo obligacijskega prava.[23]

V primeru sponzorstva pa gre za pogodbeno razmerje v katerem ena stranka (sponzor) obveže drugi stranki (sponzorirancu) izročiti določena sredstva v zameno za določene storitve. Ključni element z vidika obdavčitve poslov sponzorstva je tako določitev vsake posamezne vrste protistoritve sponzorja z natančnim popisom načina in obsega izvedbe ter navedba vrednosti opravljenih protistoritev. V kolikor se posli sponzoriranja ne opredelijo pogodbeno ali pa sklenjena pogodba ne vsebuje vseh ključnih elementov, so odhodki na strani sponzorja davčno nepriznani odhodek in ne znižujejo davčne osnove za davek od odhodkov pravnih oseb.[24]

 

Pravni viri:

Literatura:

  • VZORCI AKTUALNIH POGODB, Verlag Dashöfer, založba d.o.o., marec 2006, Ljubljana

Spletni viri:

 


[1] Donatorstvo in sponzorstvo, dostopno na: http://www.artservis.org/prirocnik/sponzorstvo.htm, 23.7.2015.

[2] Vzorci aktualnih pogodb, Donatorska pogodba, del 8, poglavje 3, str. 1.

[3] Vzorci aktualnih pogodb, Donatorska pogodba, del 8, poglavje 3, str. 2.

[4] Donatorstvo in sponzorstvo, dostopno na: http://www.artservis.org/prirocnik/sponzorstvo.htm, 23.7.2015.

[5] Prav tam.

[6] Povzeto po Vzorci aktualnih pogodb, Donatorska pogodba, del 8, poglavje 3, str. 3.

[7] Donatorstvo in sponzorstvo, dostopno na: http://www.artservis.org/prirocnik/sponzorstvo.htm, 23.7.2015.

[8] Prav tam.

[9] Prav tam.

[10] Prav tam.

[11] Prav tam.

[12] Vzorci aktualnih pogodb, Sponzorska pogodba, del 8, poglavje 6, str. 1-3.

[13] Povzeto po Davčna obravnava sponzorstva in donatorstva in prikaz razlik med njima, dostopno na: http://www.interfin.si/davcna-obravnava-sponzorstva-in-donatorstva-in-prikaz-razlik-med-njima/, 23.7.2015.

[14] Prav tam.

[15] Prav tam.

[16] Vzorci aktualnih pogodb, Sponzorska pogodba, del 8, poglavje 6, str. 2.

[17] Prav tam.

[18] Donatorstvo in sponzorstvo, dostopno na: http://www.artservis.org/prirocnik/sponzorstvo.htm, 23.7.2015.

[19] Prav tam.

[20] Prav tam.

[21] Prav tam.

[22] Povzeto po Davčna obravnava sponzorstva in donatorstva in prikaz razlik med njima, dostopno na: http://www.interfin.si/davcna-obravnava-sponzorstva-in-donatorstva-in-prikaz-razlik-med-njima/, 23.7.2015.

[23] Prav tam.

[24] Prav tam.